Diskretni šarm drznosti

1. Govornika 
dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka in strokovnjakinja za osebnostno dinamiko, identiteto in odnose, ter
Iztok Prosen – psihoterapevt in so-voditelj, ki v pogovore vnaša filozofsko in kulturno dimenzijo.
V tej epizodi raziskujeta crossdressing - preoblačenje v oblačila nasprotnega spola – ne kot eksces, temveč kot prostor igre, identitete in svobode. Oba prepletata psihološke, družbene in estetske razlage ter se sprašujeta: kaj je pravzaprav »normalno« in zakaj nas kostum prestraši bolj kot misel, da je tudi naša identiteta le kostum?

2. O epizodi 
Epizoda odpira razmisl...

1. Govornika
dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka in specialistka za osebnostne dinamike, ter Iztok Prosen, psihoterapevt in voditelj podcasta, v tokratni epizodi odpirata temo, ki buri domišljijo in ruši predsodke — BDSM (bondage, discipline, dominance, submission, sadism, masochism). Oba pristopata z globoko psihoanalitično in relacijsko perspektivo, ki presega stereotipe o verigah in bičih. Govorita o močeh, bolečini, zaupanju in travmi, ki se prepletajo v etično dogovorjeni igri vlog in mej.

2. O epizodi 
Epizoda razgrne BDSM kot prostor radikalne iskrenosti — kjer se moč ne skriva za kompromisom, temveč se poime...

1. Govornika
dr. Andreja Pšeničny – psihologinja in psihoterapevtka, specialistka za osebnostne strukture, čustveno regulacijo in relacijsko dinamiko; v podkastu analizira psihološke korenine eksibicionizma in vojerizma, ter družbeni pomen razgaljanja in opazovanja v sodobni kulturi.
Iztok Prosen – psihoterapevt in radijski sogovorec, ki prispeva refleksije o sodobnih družbenih paradoksih in človekovi potrebi po nadzoru, priznanju in bližini.

2. O epizodi 
Epizoda razgrinja psihološko in kulturno anatomijo eksibicionizma in vojerizma – dveh na videz nasprotnih, v resnici pa dopolnjujočih se mehanizmov človeške želje po stiku in kontroli.
Govorca razmišljata, kako ek...

1. Govornika
V epizodi sodelujeta dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka, pisateljica in raziskovalka erotičnih psiholoških iger, ter njen sogovornik Iztok Prosen, terapevt z dolgoletnimi izkušnjami na področju partnerske in seksualne dinamike. Oba prinašata bogato klinično prakso in teoretično ozadje iz psihoanalize in sodobne psihoterapije. V ospredju so mejne spolne prakse, fantazije, sram in krivda ter vprašanje, kako družbene norme vplivajo na doživljanje želje.

2. O epizodi 
Epizoda se začne s pogledom v zgodovino seksualnosti – od antične Grčije, kjer je telo predstavljalo kozmično harmonijo...

1. Govornika

Dr. Andreja Pšeničny, doktorica psihologije in psihoterapevtka, ter Iztok Prosen, psihoterapevt in   raziskovalec duhovnih praks, razpravljata o paradoksih tantre. Poudarjata razliko med obljubami sodobnih interpretacij tantre (več užitka, več orgazmov, globlja povezanost) in zgodovinsko-filozofskimi temelji, kjer so v ospredju transcendenca, ritual in disciplina.

2. O epizodi 

Epizoda razišče svetlo in temno plat tantre:
•    Obljuba – Tantra obljublja ženski več pozornosti, počasnost, multiorgazmičnost in sveto središče njene spolnosti.
•    Paradoks – V praksi pa pogosto reproducira patriarhalne vzorce, kjer moški vodi, kontrolira in zadržuje, ženska pa služi kot sredstvo njegove...

 
1. Govornika
Dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami na področju partnerskih odnosov, intime in psihodinamike. Njeni prispevki v epizodi se osredotočajo na psihološke vidike nemonogamije, kot so ljubosumje, varnost, nezavedne dinamike in sposobnost refleksije.
Iztok Prosen, psihoterapevt in predavatelj, ki pristopa k odnosom skozi analizo družbenih vzorcev in individualne prakse. V epizodi podaja širši pogled na razloge, zakaj ljudje vstopajo v nemonogamijo, ter razlikuje med etičnimi in neetičnimi oblikami.

2. O epizodi 
Epizoda raziskuje praktične oblike nemonogamije, ki se ne opirajo na ideološke te...

1. Govornika
V epizodi sodelujeta dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka in doktorica psihologije, ter Iztok Prosen, psihoterapevt in predavatelj, ki napovesta, da bo nekaj naslednjih epizod namenjenih seksualnosti, predvsem tistim temam, o katerih raje molčimo kot govorimo. Tokrat odpirata temo nemonogamije, ki jo obravnavata celovito: zgodovinsko, psihološko in filozofsko.

2. O epizodi (02:30–1:02:00)
Epizoda odpre dvodelno serijo o nemonogamiji. V uvodnem delu razložita razliko med temeljnimi pojmi:  neekskluzivnostjo (odnos ni omejen le na enega partnerja) in nemonogamijo (širši krovni pojem različnih oblik). Poudarita, da je tudi monogamija kulturni dogovor, ne naravna danost, ter...

1. Govornika

Gostitelja epizode sta psihoterapevta dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen. Oba delujeta na presečišču psihoterapije, odnosne dinamike in osebne rasti. V tej epizodi odpirata temo fantomskega žalovanja – procesa, kako odžalovati izgube, ki jih navzven ni, a so za notranje doživljanje resnične in boleče.

2. O epizodi 

Epizoda razčleni pojav fantomske izgube, tiste oblike žalovanja, ki ne sledi jasno vidnemu dogodku (smrt, ločitev, selitev), temveč neuresničenim možnostim, odnosom ali fantazijam. Govornika poudarita:
•    Naravo bolečine: energija, ki je bila vložena v neuresnič...

1. Govornika

dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka, avtorica in raziskovalka psiholoških dinamik odnosov. V epizodi ponuja strokovni vpogled v psihodinamiko poletnih romanc, razlaga razliko med zaljubljenostjo in zagledanostjo ter osvetljuje, kako takšne izkušnje razkrivajo potlačene dele nas samih.

Iztok Prosen – psihoterapevt in so-voditelj. S strokovnim ozadjem ter osebnimi zgodbami in refleksijami odpira teme svobode, varnosti, igrivosti in pomena čutnosti v odnosih. Njegov prispevek povezuje psihološki uvid z življenjsko izkušnjo.

2. O epizodi

Epizoda raziskuje fenomen poletnih romanc – kratkih, intenzivnih ljubezenskih zgodb, ki nastajajo v posebn...

1. Govornika
V epizodi sodelujeta dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen, oba psihoterapevta z bogatimi kliničnimi in izkustvenimi znanji s področja samopodobe, medosebnih odnosov in psihološke odpornosti. V tej epizodi razmišljata o vplivu družbenih norm na doživljanje telesa, o pojmu beach body in o tem, kako se samopodoba oblikuje pod težo zgodnjih odnosov in kulturnih pričakovanj. Govorita iz terapevtskega, človeškega in izjemno reflektiranega vidika.

2. O epizodi
Epizoda se poglobi v vprašanje, zakaj poletje – namesto sproščenosti – mnogim prinese nelagodje in sram zaradi telesa. Govor...

1. Govornika 
dr. Andreja Pšeničny je psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami na področju partnerskih odnosov, osebne rasti in raziskovanja arhetipskih vlog moškega in ženske. Skupaj s kolegom Iztokom Prosenom v tej epizodi odpira poglobljeno razpravo o sodobnih spolnih in psiholoških vlogah, skozi metaforo šahovske igre, kjer kralj in kraljica simbolizirata suvereno partnerstvo brez tekmovalnosti.

2. O epizodi 
Epizoda razkriva koncept ko-dominance – idejo, da sta moški in ženska lahko enako močna, a različno izražena pola, ki ne tekmujeta, temveč ustvarjata dinamičen in uravnotežen odnos.

dr. Pšeničnyjeva s p...

1. Govornika 
dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen – psihoterapevta in dolgoletna raziskovalca odnosov – v tej epizodi razmišljata o paradoksu dolgotrajne bližine in ohranjanja erotičnega naboja v partnerskih razmerjih. Govorita kot strokovnjaka, ki s kombinacijo teoretičnega znanja in praktičnih vpogledov raziskujeta, kako ostati ljubimca tudi v dolgih odnosih, kjer bližina pogosto pomeni konec poželenja.

2. O epizodi 
Epizoda poglobljeno razgrne temeljni paradoks bližine in poželenja. Avtorja razbijata kliše, da bližina ubija erotiko, in poudarjata, da prava erotika ne išče novih teles, temveč nov pogled na znano telo...

1. Govornika
V tokratni epizodi se pogovarjata psihoterapevta Iztok Prosen in dr. Andreja Pšeničny, oba z dolgoletnimi izkušnjami na področju partnerske terapije, čustvene dinamike in individualne psihoterapije. Njuna diskusija se osredotoča na paradoks ljubezni in agresije – kako pogosto agresija ni izraz moči, temveč nemoči in strahu pred bližino. Odpirata vprašanja, kaj se zgodi, ko ljubezen ne sproži topline, ampak napetost, in kako intima lahko sproži ne le ranljivost, temveč tudi obrambne mehanizme in destruktivne vzorce.

2. O epizodi 
Epizoda se poglobi v dinamiko agresije kot odziva na bližino...

1. Govornika 

Epizodo vodita dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen, oba izkušena psihoterapevta. V tej epizodi nadaljujeta cikel o bližini in intimnosti, pri čemer osrednjo pozornost namenjata strahu pred bližino – notranjemu konfliktu med željo po povezanosti in potrebo po ohranjanju lastne identitete. Raziskujeta, kako ta ambivalenca izvira iz zgodnjih izkušenj in kako se izraža v odraslih odnosih.

2. O epizodi 

V tej poglobljeni epizodi se govornika osredotočita na psihološko dinamiko strahu pred bližino, ki ni patologija, temveč normalen obrambni odziv na hkratno hrepenenje po bližini in strah pred...

1. Govornika
V epizodi sodelujeta psihoterapevta dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen, oba z dolgoletno izkušnjo v individualni, partnerski  in skupinski psihoterapiji. Njuno delo se osredotoča na relacijsko dinamiko, navezanost in osebnostne strukture. V tej epizodi se posvetita intimnosti – kaj v resnici pomeni bližina, kako se gradi, kaj jo ogroža, ter kako se kažejo nevidne ovire, kot so obrambni mehanizmi, sram, dvojna sporočila in razcepljena čustvena stanja.

2. O epizodi
Epizoda se začne z mislimi o tem, da intimnost ni samoumevna ali preprosta. Za pravo bližino sta potrebn...

1. Govornika 
Iztok Prosen in Andreja Pšeničny sta psihoterapevta, ki v tej epizodi nadaljujeta razpravo o seksualnosti – tokrat z osredotočenjem na perverzije. S strokovno in empatično analizo nas popeljeta skozi psihološke, družbene in intimne dimenzije spolnosti, pri čemer raziskujeta, kaj perverzija v resnici pomeni in kako jo lahko razumemo kot možnost samospoznavanja, ne zgolj kot odklon.

2. O epizodi 
V ospredju epizode je vprašanje, kje je meja med raziskovanjem spolnosti in prisilnim ponavljanjem, ki vodi v stagnacijo. Govornika osvetlita pojem perverzije skozi različne perspektive:

Psihološko: per...

1. Govornika

Andreja Pšeničny in Iztok Prosen – oba psihoterapevta z bogatimi izkušnjami na področju čustvene intime, odnosa do telesa, erotike in seksualnosti. V tej epizodi razpravljata o razvoju seksualnega jaza, dotiku, igrivosti, sramu in erotiki v sodobnih intimnih odnosih. Njun pogovor ni le terapevtski, temveč filozofsko-intimen, poln literarnih in psiholoških uvidov.

2. O epizodi 

V tej epizodi raziskujeta temeljne vidike človeške seksualnosti – od otroške radovednosti do odrasle intimnosti. Osrednji poudarek je na dotiku kot primarnem jeziku bližine, na igrivosti kot ključu do dobre seksualnosti in sramu kot notranj...

1. Govorniki 
Gost epizode je Sergej Bižal, vodja forenzičnih preiskav pri podjetju Deloitte, strokovnjak za preiskovanje kibernetskih prevar in socialni inženiring, ki ima izkušnje tako z analiziranjem napadalcev kot s podporo žrtvam. Skupaj z voditeljema, psihoterapevtoma dr. Andrejo Pšeničny in Iztokom Prosenom, raziskuje mehanizme brutalnih oblik prevar – zlasti t. i. »whaling« (ciljane poslovne prevare na vodstveni kader) in ljubezenske prevare (romantični scam), ter psihološko dinamiko manipulacij in zlorab zaupanja.

2. O epizodi 
Epizoda globinsko razišče, kako mojstrsko napadalci manipulirajo s čustvi, zaupanjem in psihološkimi ranljivostmi svojih tarč. Pri wha...

1. Govorniki 

Gost epizode je Sergej Bižal, vodja forenzičnih preiskav pri podjetju Deloitte, strokovnjak za finančni kriminal in z več kot dvema desetletjema izkušenj s preiskovanjem primerov socialnega inženiringa. Skupaj z gostiteljema, psihoterapevtoma dr. Andrejo Pšeničny in Iztokom Prosnem, razkrivajo psihološko ozadje socialnega inženiringa – ene najnevarnejših oblik manipulacije, ki cilja neposredno na človekovo psiho, ne na tehnologijo.

2. O epizodi 

Epizoda se poglobi v kompleksnost socialnega inženiringa kot prefinjene oblike manipulacije, ki zlorablja temeljna človeška čustva, kot so zaupanje, občutek dolžnosti, potreba po pripadnosti...

1. Govornika 

Dr. Andreja Pšeničny je psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami na področju globinske psihoterapije in raziskovanja čustvenih in relacijskih vzorcev. V tej epizodi se skupaj z Iztokom Prosenom, strokovnjakom za psihodinamske procese in terapevtske prakse, pogovarjata o kompleksnem odnosu med bolečino in užitkom, raziskujeta dinamike mazohizma, sadizma, samopoškodovanja ter družbene normalizacije trpljenja.

2. O epizodi

Epizoda se poglobi v koncept užitka v bolečini z dveh vidikov: osebnega (mazohističnega) in relacijskega (sadističnega). Govornika razpravljata o tem, kako bolečina v določenih psihičnih stanjih ni zgolj...

Govornika 
Iztok Prosen in Andreja Pšeničny, izkušena strokovnjaka s področja  psihoterapije. V epizodi raziskujeta fenomen zla skozi psihološko, etično in družbeno prizmo. Posebno pozornost namenita vprašanju osebne odgovornosti, projekcije zla na druge in vpliva neizraženih čustev.
Skozi primer serije Lucifer ter zgodovinske in psihološke eksperimente analizirata, kje se skriva pravi izvor zla.

O Epizodi 
Epizoda poglobljeno razišče vprašanje, ali je zlo nekaj zunanjega ali notranjega. Govornika raziskujeta, kako vsakodnevna brezbrižnost in odpoved vesti ustvarjata prostor za zlo brez spektakularnih manifestacij.

Razprava se osre...

1. Govornika 
Dr. Andreja Pšeničny –psihologinja in terapevtka z bogatimi izkušnjami na področju čustvene inteligence, osebnostne rasti in partnerskih odnosov.
Iztok Prosen – terapevt in izkušen sogovornik, ki se ukvarja z raziskovanjem človekove notranje narave in medosebnih dinamike.
Teme epizode:
Govornika skozi prizmo psihologije, osebnostnega razvoja in bioloških ter kulturnih dejavnikov razpravljata o strasti – kot motorju kreativnosti, ljubezni in uspeha, a tudi kot potencialni poti v obsesijo, izgorelost in samouničenje. Sprašujeta se, kako naj človek obvladuje strast, da ga vodi k večji polnosti življenja, ne pa v uničenje.

2. O epi...

Govornika
Iztok Prosen je nov sovoditelj podcasta. Njegova bogata in raznolika poklicna pot vključuje arhitekturo, filozofijo, kuharstvo, podjetništvo in psihoterapijo. Združuje oblikovanje fizičnih prostorov z notranjim prostorom človeka ter prepleta umetnost, znanost, odnose in samorefleksijo. V tej epizodi z dr. Andrejo Pšeničny raziskujeta idejo homo universalis – celostnega, radovednega, igrivega in čustveno prisotnega posameznika v sodobnem svetu.

2. O epizodi
Epizoda se poglobi v vprašanje, kaj danes pomeni biti homo universalis, oziroma celovit človek. Govornika razpravljata o konfliktu med sodobno specializacijo in človeško potrebo po raznolikosti, ustvarjalnosti ter avtentičnem izražanju sebe. Iztok...

 1. Govornik
Andreja je psihologinja, psihoterapevtka in avtorica podkasta Diskretni šarm drznosti. Njeno delo združuje poglobljeno razumevanje čustvenih procesov, odnosov in notranjih sprememb. V tej epizodi se osredotoča na žalovanje – še posebej na izgubo soustvarjalnega odnosa, ki je bil del identitete in ustvarjalne dinamike. Govori iz osebne izkušnje, strokovnega znanja in ranljivosti.

2. O epizodi
Epizoda "Žalovanje: izguba sokreatorja in iskanje poti naprej" (začetek 00:00) odpira globoko osebno in strokovno refleksijo o procesu žalovanja po izgubi sokreatorja podkasta, Marka.

Andreja razlaga, kako žalovanje ni le bolečina ob izgubi druge osebe, ampak tudi bolečina o...

1. Govornika
Dr. Andreja Pšeničny, izkušena terapevtka z globokim razumevanjem človeške psihe, in dr. Marko Pahor, ekonomist z veliki  poznavanjem človeške duše v tej epizodi raziskujeta čustvene in simbolne razsežnosti slovesa in izgube. Ob koncu epizode se Andreja tudi sama sooča z dejanskim slovesom od svojega so-voditelja Marka, kar celotni epizodi daje še posebej osebno noto. Glavna tematika je, kako ločiti in razumeti razliko med izgubo kot dogodkom in slovesom kot procesom, ter kako se z njima sočutno in zrelo soočati.

 2. O epizodi 
Epizoda se poglobi v razumeva...

1. Govornika
Dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami, in dr. Marko Pahor, ekonomist in profesor, v tej epizodi podkasta združita vpogled psihologije in družbenih znanosti. Govorita o ljubosumju in zavisti – dveh čustvih, ki ju pogosto doživljamo, a le redko zares razumemo. Skozi strokovno, a dostopno razlago raziskujeta izvor, razvoj in vpliv teh čustev tako v zasebnem kot tudi družbenem in profesionalnem okolju.

2. O epizodi
Epizoda se poglobi v razumevanje razlike med ljubosumjem in zavistjo (03:30–05:30): ljubosumje izvira iz strahu pred izgubo nečesa, kar že imamo, medtem ko zavist temelji na želj...

1. Govornika 
Dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami na področju psihodinamske terapije in raziskovanja osebne avtonomije, motivacije ter samopodobe.
Dr. Marko Pahor – ekonomist in predavatelj, ki se ukvarja z ekonomijo vedenja, odločanjem ter vplivom družbenih struktur na posameznika.

2. O epizodi
Epizoda odpira temeljno vprašanje: Kaj pravzaprav pomeni biti uspešen – in za koga? Govornika razbijata predstavo, da je uspeh enodimenzionalna, zunanja kategorija. Namesto tega ga osvetlita kot notranjo izkušnjo, ki jo oblikujejo naše vrednote, motivacija in samopodoba.

Pojasnjujeta razliko med uspehom, ki izhaja iz pristne notran...

1. Govornika
dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka z dolgoletnimi kliničnimi izkušnjami, specializirana za osebnostne strukture, travme in sodobne psihološke fenomene.
dr. Marko Pahor – ekonomist in družbeni komentator, z jasno artikuliranimi uvidi v delovanje družbe, norm in psihološkega vedenja v sodobnem kontekstu.

Skupaj razpravljata o konceptu normalnosti – kako jo definiramo, kdo jo določa in kako se spreminja skozi čas, kulturo, znanost in vsakdanje življenje.

2. O epizodi
Epizoda se poglobi v vprašanje: Kaj sploh pomeni biti "normalen" v sodobnem svetu? Razprava preseže zgolj psihološki okvir in osvetli, ka...

1. Govornika 
Dr. Marko Pahor – ekonomist z izrazitim zanimanjem za družbene dinamike in komunikacijsko psihologijo ter
dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami s področja medosebnih odnosov, čustvene navezanosti in terapevtske obravnave partnerstev.
V tej epizodi skupaj raziskujeta umetnost zapeljevanja: od osnovnih evolucijskih temeljev do psiholoških mehanizmov, ki vodijo privlačnost, flirt in igro moči. Analizirata tako zrelo kot manipulativno zapeljevanje ter razbijata spolne stereotipe.

2. O epizodi 
Epizoda se poglobi v kompleksnost zapeljevanja kot čustvene, telesne in komunikacijske izmenjave. Govorca analizirata:
•    kako zapeljevanje ni nujno povezano samo s spolnostjo, t...

KDAJ STRPNOST POSTANE ORODJE LASTNE UKINITVE?

 1. Govornika
Dr. Andreja Pšeničny – priznana psihoterapevtka, specializirana za osebnostne motnje in medosebne odnose.
Dr. Marko Pahor – ekonomist, usmerjen v razumevanje družbenih in ekonomskih struktur.

V tej epizodi obravnavata paradoks strpnosti – koncept, ki ga je definiral filozof Karl Popper, in ga povezujeta z osebnimi odnosi, delovnim okoljem ter širšo družbeno dinamiko. Sprašujeta se, kdaj strpnost preseže zdrave meje in kdaj postane orodje manipulacije ali celo orodje za ukinitev odprte družbe.

 2. O epizodi
Epizoda se poglobi v vprašanja, kot so...

Povzetek epizode podcasta "Diskretni šarm drznosti – KDAJ JE NEVTRALNOST IZDAJA?

1. Govornika
•    Dr. Marko Pahor, ekonomist, ki analizira družbene in moralne dileme nevtralnosti ter njen vpliv na družbo in posameznika.
•    Dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka, ki pojasnjuje, kako se nevtralnost manifestira v medosebnih odnosih, terapiji in vzgoji.
Raziskujeta, kdaj je nevtralnost resnično znak premišljenosti in objektivnosti ter kdaj postane zgolj izgovor za izogibanje odgovornosti.

2. O epizodi
Tema epizode je nevtralnost kot moralna dilema. Razprava se osredotoča na večplastnost tega koncepta – ali je nevtralnost res etična drža ali zgolj...

1. Govornika
V epizodi podcasta psihoterapevtka dr. Andrejo Pšeničny in ekonomist dr. Marka Pahorja raziskujeta fenomen politike izvršenih dejstev (fait accompli) – strategije, kjer ena stran enostransko sprejme odločitev in druge postavi pred že dokončano situacijo. Razprava vključuje psihološke, družbene in ekonomske vidike tega pojava ter strategije, kako se mu upreti.

2. O epizodi
Epizoda obravnava politiko izvršenih dejstev kot strategijo, ki jo srečamo v osebnih, službenih in političnih odnosih. Dr. Pšeničny poudarja psihološke motive, ki stojijo za tovrstnim vedenjem – od potrebe po moči, izogibanja kon...

Govornika
V tokratni epizodi podkasta Diskretni šarm drznosti se psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor posvetita gaslightingu (poneumljanju)  – eni najbolj prefinjenih in nevarnih oblik manipulacije. Dr. Pšeničny, strokovnjakinja za psihoterapijo in dinamiko odnosov, podrobno razloži psihološke učinke gaslightinga na posameznika, medtem ko dr. Pahor s svojega analitičnega vidika osvetli strukturne in sistemske vidike te manipulativne taktike.
O epizodi
Epizoda podrobno raziskuje gaslighting kot obliko manipulacije, ki temelji na ustvarjanju dvoma v lastno presojo, spomine in čustva žrtve. Manipulator premišljeno spreminja pravila igre, zanika pretekle dogodke in preo...

Andreja in Marko obravnavata, zakaj je drama sestavni del našega življenja. Drama je kot začimba – brez nje bi bilo dolgočasno, v prevelikih odmerkih pa naporna. Pogosto izhaja iz nezavednih čustvenih vzorcev in služi kot način za obvladovanje notranjega nemira, iskanje identitete in povezovanje z drugimi.

V odnosih drama ohranja intenzivnost, a lahko vodi v konflikte. Družbena omrežja dodatno spodbujajo dramatične vsebine, saj algoritmi nagrajujejo čustveno intenzivnost. Med ljudmi, ki pogosto ustvarjajo dramo, so histrionične, mejne in narcistične osebnosti, ki iščejo pozornost, nadzor ali čustveno stabilnost.

Kljub temu drama...

Tišina ni le odsotnost besed, ampak močno manipulativno orodje, ki povzroča psihološki pritisk, neravnovesje moči in čustveno izsiljevanje. Ko nekdo molči, to ni pasivno dejanje, temveč način nadzora, ki pri drugi osebi sproža dvome, tesnobo in občutek krivde.

Molk pogosto izhaja iz otroštva, ko je bil uporabljen kot kazen ali sredstvo za ohranjanje moči. Pri ljudeh, ki se znova znajdejo v takšni situaciji, lahko povzroči občutke zavrnitve, negotovosti in potrebo po popravljanju odnosa. Tišina tako postane prostor, kjer se odvija psihološka igra s ciljem utrd...

Kaj je čustveno izsiljevanje?
Čustveno izsiljevanje je oblika manipulacije, kjer izsiljevalec s pomočjo krivde, strahu ali sramu nadzoruje žrtev. Namesto jasnih zahtev uporablja čustvene pritiske, zaradi katerih žrtev deluje proti svojim interesom. Pogosto se pojavlja v družinskih, partnerskih in delovnih odnosih.

Razlike med čustvenim izsiljevanjem in zdravo komunikacijo
Zdrava komunikacija temelji na spoštovanju, empatiji in vzajemnosti, kjer obe strani upoštevata meje drug drugega. Pri čustvenem izsiljevanju gre za prisilo, enostranski pritisk in ignoriranje potreb druge osebe, kar vodi v nezdrave odnose.

Psihološka in ekonomska razlaga
Izsiljevalci pogosto iščejo nadzo...

Epizoda "Manipulacije: Katero igro igraš?" raziskuje vsesplošno prisotnost manipulacije v naših življenjih. Manipulacija je prikazana kot igra vplivov – od subtilnih namigov do očitnega pritiska – ki oblikuje naše odločitve in odnose. Ključni poudarek epizode je, da smo vsi tako manipulatorji kot žrtve, pogosto nezavedno.

Glavne točke epizode:

Kaj je manipulacija?
Manipulacija je vedenje, s katerim vplivamo na druge za dosego ciljev, pogosto prikrito. Lahko je pozitivna ali negativna, odvisno od namenov, etike in transparentnosti. Pojavlja se v obliki čustvenih manipulacij, pasivne agresije, gaslightinga in drugih subtilnih tehnik.

Zakaj manipul...

Ste prepričani, da poznate resnico o moči in vplivu? Ali pa morda živite pod iluzijo, da so avtoriteta, suverenost, dominanca in avtoritarnost zgolj različni obrazi istega kovanca? V tokratni epizodi podkasta Diskretni šarm drznosti vas psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor izzivata, da razbijete mite o vodenju, odnosih in vlogah moči, ki nas omejujejo bolj, kot si upamo priznati.

Vprašanja, ki razkrivajo neprijetne resnice:

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je ideja, ki obljublja brezpogojni mesečni dohodek za vse. A čeprav zveni kot sanjski scenarij, odpira globoka vprašanja o prihodnosti dela, identitete in družbenih odnosov. V epizodi podkasta "Diskretni šarm drznosti" sta ekonomist dr. Marko Pahor in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny brez zadržkov analizirala psihološke in ekonomske vplive te radikalne zamisli.

UTD obeta finančno varnost in svobodo, a za kakšno ceno? Ali bomo postali družba ustvarjalnih posameznikov, osvobojenih nujnosti dela, ali množica brezciljnih lenuhov, izgubljenih brez poklicne identitete? Medtem ko umetna inteligenca in robotizaci...

V tej epizodi podkasta "Diskretni šarm drznosti" se dr. Andreja Pšeničny in dr. Marko Pahor lotevata provokativnega vprašanja: Kaj je sreča, kaj je zadovoljstvo – in kako sta si različna? Novoletna voščila nas pogosto opomnijo, da si želimo sreče, a le redko premislimo, ali ne bi bilo bolje zaželeti si zadovoljstva. Je sreča le trenutna ekstaza, ki nas preplavi, ali globoko, trajno stanje? Je zadovoljstvo notranji mir, ki ga dosežemo skozi sprejemanje sebe in svojih nepopolnosti?

Raziskujemo ključne razlike med srečo in zadovoljstvom: Sreča je kot zaljubljenost...

DANES JE ZAČELA DELOVATI SPLETNA STRAN SKUPNOSTI DŠD: https://www.d-s-d.si/

V tej epizodi podkasta "Diskretni šarm drznosti" sta gostitelja Andreja in  Marko razpravljala o formuli kakovostnega življenja, ki jo opredeljujeta s tremi ključnimi elementi: užitkom, odgovornostjo in povezanostjo (U + O + P). 

Formula kvalitetnega življenja = Užitek (U) + Odgovornost (O) + Povezanost (P)

Kvalitetno življenje je opredeljeno kot stanje ravnovesja, v katerem posameznik doživlja čustveno izpolnjenost, harmonične odnose in trajno zadovoljstvo. To vključuje uravnoteženje sreče, kot trenutnega občutka radosti, ter zadovoljstva, kot dolgotrajnega obču...

V tej epizodi psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor obravnavata tri ključne koncepte – krivdo, sram in odgovornost. Medtem ko sta krivda in sram čustvena mehanizma, ki uravnavata naše vedenje, je odgovornost zavestni kognitivni proces, ki povezuje misli z dejanji. Njihova uravnoteženost je ključna za osebno rast in zdrave medosebne odnose.
Krivda je občutek nelagodja zaradi preteklih napak in spodbuja popravljanje dejanj. Sram je globlje čustvo, ki vpliva na identiteto posameznika, kar pogosto vodi v izolacijo in samokritiko. Odgovornost pa omogoča zavestno sprejemanje posledic in usmerja posameznika k prihodnjim r...

Ljubezen je tisto, kar ostane,
ko ti zmanjka boljših izgovorov,
zakaj bi ostal.

Ljubezen je tisto, ko prideš nazaj, 
potrkaš in rečeš:
Lej, pogovoriva se.

Epizoda z dr. Markom Pahorjem in dr. Andrejo Pšeničny obravnava ljubezen kot kompleksen pojav, ki združuje strast, intimnost in zavezanost (Sternbergov trikotnik ljubezni). Ljubezen ni le čustvo, temveč proces, ki zahteva skrb, znanje, odgovornost in spoštovanje (Erich Fromm). Različne faze ljubezni vključujejo zaljubljenost (intenzivna privlačnost, idealizacija), vzljubitev (sprejemanje partnerja z vsemi njegovimi lastnostmi) in ljubezen (zrela, stabilna povezanost). Duration: 00:56:17

Jeza, kontradiktorno čustvo

1. Jeza kot sram vs. jeza kot užitek
Jeza pogosto povzroča sram zaradi strahu pred zavrnitvijo in izgubo nadzora. Lahko pa prinese občutek moči, olajšanja in užitka, zlasti v kontekstu moralne pravičnosti.

2. Jeza kot destruktivna sila vs. konstruktivna motivacija
Destruktivna jeza vodi v impulzivnost in agresijo, medtem ko konstruktivna spodbuja postavljanje meja in osebno rast. Ustrezno izražena jeza omogoča spremembe na osebni in družbeni ravni.

3. Jeza kot del čustvene regulacije vs. jeza kot motnja
Zdrava regulacija pomeni zavestno izražanje je...

V tej epizodi podcasta DŠD psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor raziskujeta koncept prijaznosti v različnih življenjskih sferah, od osebnih do profesionalnih odnosov. Andreja ponuja vpogled v psihološke mehanizme prijaznosti, poudarjajoč, kako skrb zase in postavljanje mej prispevata k zdravim odnosom. Marko pa naslovi prijaznost v delovnem okolju in preučuje, kako lahko prijaznost vpliva na timsko dinamiko, vodenje in produktivnost.

Epizoda se poglobi v prijaznost kot osebno vrednoto in njene prednosti, kot so poglobitev odnosov, izboljšanje počutja in gradnja zaupanja. Obenem opozarja na izzive prijaznosti, kot so izčrpan...

Diskretni šarm odraslosti: Ko živimo svoje najboljše obdobje

Po svetu se ljudje ne počutijo več mladi pri 44 letih, stari pa pri 65 letih. V Sloveniji se ne počutimo več mladi pri 49 letih, stari pa pri 57 letih. Ali se torej Slovenci počutimo odrasli samo 8 let?

V epizodi podcasta Diskretni šarm drznosti ekonomist dr. Marko Pahor in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny razmišljata o življenjskih obdobjih – mladosti, odraslosti in starosti. Razpravljata o tem, kdaj smo mladi, kdaj stari in zakaj je odraslost kot najdaljše življenjsko obdobje pogosto spregledana in podcenjena. Razlikujeta med kronološko st...

Razmišljanje je temelj našega delovanja v svetu. Omogoča nam čustveno regulacijo, prilagodljivost in kritično presojanje, kar vodi do boljšega odločanja in reševanja problemov. Kljub svoji pomembnosti pa se razmišljanju pogosto izogibamo zaradi njegove napornosti. Možgani, čeprav majhen organ, porabijo veliko energije, kar lahko privede do mentalne utrujenosti. Kompleksna vprašanja in notranji strahovi pogosto povzročajo odlašanje in celo izgorelost.

Naše mišljenje deluje na dveh ravneh: hitro in intuitivno ali počasno in analitično. Hitro mišljenje je koristno za hitre odločitve, a pogosto vodi do napa...

V te epizodi "Andreja in Marko raziskujeta , kako je digitalna doba spremenila pojmovanje in vrednost prijateljstva. Prijateljstvo, ki ga danes pogosto merimo z všečki na družbenih omrežjih, je izgubilo svoj prvotni pomen – osredotočanje na globoke, trajne povezave, ki temeljijo na zaupanju, bližini, empatiji in vzajemnosti. Pravo prijateljstvo je prostovoljen odnos, kjer se posamezniki čustveno povezujejo, podpirajo in si delijo skupne izkušnje.  Pristna prijateljstva, ki vključujejo medsebojno pozornost in spoštovanje, odprto komunikacijo, spoštovanje meja in lojalnost, so dolgoročno bolj stabilna kot tista, ki temeljijo na velikih gestah. Prijateljstvo pomeni ustvarjanje var...

Internetni zmenki so postali sestavni del sodobnega iskanja partnerjev – več kot polovica odraslih v Evropi in ZDA je vsaj enkrat preizkusila zmenkarske aplikacije, medtem ko je uporaba med mladimi (20-letniki) celo 77-odstotna. Spletne aplikacije za zmenke prinašajo pomembne spremembe v procesu spoznavanja, saj omogočajo širok dostop do potencialnih partnerjev, olajšano komunikacijo in uporabo algoritmov za izbiro partnerjev.

Prednosti spletnih zmenkov:
Učinkovitost: Spletno spoznavanje je postalo prevladujoč način iskanja partnerjev, pri čemer 60 % ljudi meni, da je to zelo primerna metoda.
Dostopnost in anonimnost: Uporabniki se lažje izognejo zadregam ob zavrnitvah in imajo dos...

Ker smo prejšnje štiri epizode govorili o ljudeh, ki ne čustvujejo ali zelo pridušeno ter kakšna popačenja osebnosti so lahko povezane s tem primanjkljajem,  bomo danes dali prav temu delu našega psihičnega sveta posebno mesto. Brez čustev nam ni mar za kogarkoli ali karkoli. Brez čustev svet nima odtenkov, morda celo nima barv. 

Rodimo različno čustveno opremljeni, pravimo, da imamo različne kapacitete za čustvovanje – od psihopata na eni strani do zelo čustveno intenzivnih ljudi  na drugi strani. Intenziteta doživljanja ni enaka intenziteti izražanja, je pa izražanje tudi kulturno pogojeno...

Tokrat bomo poskušali pokazati, kako prepoznamo psihopatske osebnosti v delovnem okolju in kako se varovati pred njimi, kadar se jim ne moremo izogniti. Babiak in Hare jih imenujeta "kače v poslovnih oblekah".
-    Večkrat slišimo in beremo o korporativnih psihopatih, torej managerji s psihopatsko osebnostno strukturo. Manj pogosto pa smo pozorni tudi na sodelavce, ki nam sicer niso nadrejeni, a lahko vnesejo enako težavne okoliščine. 
-    V določenih poklicih je več ljudi s to osebnostno strukturo. Bodisi jih privlačijo, ker tam njihove posebnosti pomenijo prednost, bodisi zato, ker jim omogočijo pozic...

Najina današnja gostja je dr. Leonida Zalokar, ravnatljica Vzgojnega zavoda Planina in psihoterapevtka. Govorili bomo o brezčutnih otrocih, ki že zgodaj izkazujejo antisociaalne osebnostne znčilonosti. 

Otroke najraje vidimo kot topla bitja, ki v sebi nosijo samo dobro, dokler jih odrasli ne ranijo. Žal pa realnost kaže, da ni vedno tako.  Med otroci o tudi taki, ki  so brezčutni in brezbrižni do drugih ljudi. In tudi taki otroci so, med drugimi. v obravnavi v vzgojnih zavodih.

Številni kliniki neradi diagnosticirajo osebnostne motnje v mladosti, saj na osebnostna odstopanja gledajo kot na odraz dan...

V drugi epizodi o psihopatih se bova posvetila notranjemu svetu psihopatskih osebnosti, kako doživljajo in kako se odzivajo. 
Obravnavala bova naslednje mite: 
5.    Mit: Psihopati ne poznajo empatije. 
6.    Mit: Psihopati povsem nadzorujejo svoja čustva, anksioznosti ne čutijo. 
7.    Mit: Psihopati nimajo družine ali prijateljev.
8.    Mit: Psihopati so seksualni sadisti. 
9.    Mit: Psihopata je mogoče spremeniti z ljubeznijo.  
10.    Mit: Psihopata ni mogoče psihoterapevtsko obravnavati.  
11.    Mit: Če s psihopatom lepo ravnamo, nas ne more oškodovati. Kako se varovati?

Naslednje štiri epizode bomo govorili o psihopatih. Tudi ta besed se uporablja kot slabšalni izraz za vse mogoče oblike vedenja, vendar pa so ljudje, ki v sebi nosijo to strukturo res drugačni od večine.  Psihopatska struktura ima svojo evolucijsko mesto, saj so družbe potrebovale »neustrašne bojevnike« in tiste, ki lahko v kritičnih situacijah ostanejo mirni, da lahko racionalno odločajo. Pri pravi, polno razviti psihopatski osebnosti se namreč čustveni in fiziološki odzivi na strah (utrip, pritisk) celo znižajo v ogrožajočih situacijah, zato lahko ravnajo povsem mirno in racionalno. A ta prednost je p...

Ali so danes odnosi drugačni kot pred nekaj deset leti? Govorimo o razmahu odnosov, ki niso nujno bežne in kratkotrajne narave, ne moremo pa jih označiti kot polnovredne partnerske odnose. Ni jasne definicije, ni predanosti in ni zavezanosti odnosu. 

Kaj se je spremenilo v odnosih? Ali gre res za nove ali stare oblike odnosov z novimi imeni?
Če razporedimo te »nove oblike« po liniji bližine, intimnosti in romantične čustvene navezanosti ter po ekskluzivnosti.  (prijateljstvo je neekskluziven odnos, partnerstvo v katerikoli obliki je ekskluzivno), dobimo naslednje kategorije: 
-    Odnos brez čustvene navezanosti in...

Odnos z denarjem je psihološko zapleten in intimen, denar je močno čustveno obremenjen. Tri najpogostejše asociacije: varnost, samostojnost  in moč. 

Kaj nam pomeni denar, kako ga dojemamo, kako vpliva na nas? Kako pomemben je za kvalitetno življenje in ali je morda njegov vpliv na kvaliteto življenja lahko celo negativen?

Ali je denar oz. Imeti denar lahko cilj sam po sebi, ali je denar zgolj sredstvo, da pridemo do tega cilja (nepremičnina, avto, potovanje…) 

Ali je denar sinonim uspeha? 

Zakaj je denar tabu tema v pogovorih? 
Je denar dober ali...

Za današnjo epizodo sva ekonomist dr. Marko Pahor in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny izbrala temo užitek umetnosti oziroma užitek v umetnosti. Spet imava gosta – umetnostnega zgodovinarja  Vladimirja Vidmarja,  kustosa  slovenskega paviljona na letošnjem Beneškem bienalu umetnosti  in novega kustosa Moderne galerije. Z njim smo razpravljali, zakaj cene umetniških del lahko dosežejo ekscesivne vrednosti.  

Kaj loči umetnost od ne-umetnosti? Je to ideja, občutki, »formalna pravila«? Kdaj vemo, da smo se srečali z umetniškim delom? Kdaj je slika umetniška in kdaj zgolj  slika?

Kaj je torej tisti užite...

Ali je izgorelost res postala izgovor za večino duševnih stisk?

Beseda izgorelost je postala zelo popularna, saj se uporablja že skoraj kot sinonim za vsako intenzivnejšo utrujenost.  Vsak si jo razlaga po svoje, nekateri se skoraj ponašajo s z njo, kot da bi bila medalja za pridnost in požrtvovalnost.

Delovna izčrpanost (wornout) je normalna posledica dolgotrajnejših pretiranih objektivnih delovnih obremenitev. Stresor je v tem primeru prevelik obseg dela in/ali pretirana zahtevnost delovnih nalog, oziroma kombinacija obojega. Kaže se kot kronična utrujenost in kot stalen občutek frustri...

SKUPNOST DŠD

Z razmišljanji v prvi sezoni podkasta Diskretni šarm drznosti sva vam psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor želela približati idejo o tem, da življenje lahko doživimo in ne samo preživimo ter da lahko vsak dan vnesemo v svoje življenje nov delček kakovosti. Tako, da stvari, ki nam jih življenje nosi, pogledamo z več zornih kotov in naše ravnanje usmerjamo tako, da nam življenje prinaša manj stisk, zato pa več radosti in užitka. Skrb zase namreč ni egoizem temveč odraz odgovornosti do sebe. 

Zato se...

Kaj je čutno, vznemirljivo? Kaj sploh je erotika?

Besedi eros in erotika se lahko uporabljata v ožjem ali širšem pomenu. 
- Eros kot življenjska energija, odnos do življenja, užitek, sla po življenju: Na Zemlji smo, da se smejimo nadlogam življenja in živimo svoje življenje tako dobro, da bo smrt strah, da nas mora vzeti (Charles Bukowski)
- Eros, erotika  kot ljubezenska čustva. Erotična čustva se ne vežejo samo na partnerstvo, temveč na vse odnose (želja po naklonjenosti, ljubljenosti, navezanost). 
    Duhovna ljubezen,  strast do nečesa (pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do uče...

Tokrat imava z Markom gosta -   dr. Ernesta Novaka,  specialista kirurga na področju plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, pogovarjali smo se o lepoti in privlačnosti.

So lepi ljudje tudi privlačni?

Lepota je bila od nekdaj predmet želja in hrepenenja, celo vzrok z herojske podvige. Hkrati pa je lahko motiv za  zavist, ljubosumje,  ogroža tudi življenja in legende pravijo, da je povzročila  celo vojno. Spomnimo se pravljice o Sneguljčici,  pa Trojanske Helene, filma Usodna ženska.  Zanimivo pa je, da je bila usodna le lepota žensk.  Kako to, da  moška lepota nima tako u...

V tej epizodi nadaljujemo z razbijanjem mitov o narcisih in narcisizmu. 

Pri narcistični osebnostni motnji se vse vrti okrog občutka lastne vrednosti. Osebo s to motnjo bi lahko najbolje opisali kot človeka, ki nosi masko veličastnosti, za katero se skriva človek, čigar največji strah je, da je ničvreden, in zaradi te razcepljenosti o sebi ustvari lažno podobo. Tako kot so v zgodnjem otroštvu naredili vse, da bi si s pridnostjo »kupili« materino ljubezen in pozornost, tudi kot odrasli ves svoj trud vlagajo v lažno podobo o sebi, namenjeno zgolj temu, da bi ug...

Narcistično osebnostno motnjo prepoznamo po pretirani občutljivosti na kritiko, izredno močni potrebi po občudovanju in po pomanjkljivem razumevanju čustev drugih. 
Slovijo kot najtežavnejši, a ljudje z borderline osebnostno motnjo so enako težavni, saj imajo podobne izbruhe besa, čeprav ti izvirajo iz druga vrsta strahu, razlika je tudi v tem, da je običajno pri borderline osebnostni motnji več pasivne agresije, pri odkrito narcističnih osebah pa opažamo vem več aktivne agresije. Osebe z antisocialno  psihopatsko osebnostno motnjo so,  podobno kot narcisi, brez empatije, vendar pa so lahko precej bolj maligni do drugih. 

Z  mejami se srečujemo na vsakem koraku in uravnavajo naše življenje. Pravzaprav bi lahko rekli, da nas družbeno sprejete- napisane ali nenapisane -  meje varujejo. Enako pomembne je tudi varovanje osebnih meja, tudi te varujejo pred nesprejemljivim poseganjem v osebni prostor, tako fizični kot psihološki. Meje lahko razločujejo in povezujejo hkrati, lahko pa izključujejo in izolirajo.   

Brez zdravih meja se težko poravnavamo v odnosih z drugimi, bodisi da vse nekritično sprejemamo oziroma se podrejamo, ali pa obratno, togo zavračamo vse, kar je različno in se zato težko prilagajam...

Velikokrat slišimo, da živimo v agresivnem svetu. Ali ta  svet ni bil vedno tak? Zgodovin človeštva je zgodovina vojn. 

Od športnikov pričakujemo, da so agresivni, pričakujemo celo samodrestruktivno agresivnost, heroj je tisti, ki tekmuje navzlic poškodbami, ne glede na morebitne dolgoročne posledice. 

Definicije agresivnosti lahko razdelimo v dve skupini. Eni jo vidijo kot težnjo posameznika, da nekomu povzroči škodo ali pa pridobi določen dominanten položaj. Drugi pa ločijo vsaj dva vidika agresivnosti – destruktivnega, ki je reakcija na frustracijo in konstruktivnega,  ki se nam pomaga poravnavati z okoljem...

Ali je morda erotična (torej čustvena in spolna) monogamija preživel koncept, glede na to, da raziskave pravijo, da v zahodnem svetu večina ljudi vsaj enkrat prevara svoje partnerje?  Poleg tega skoraj tri četrtine moških in več kot dve tretjini žensk priznava, da bi imeli spolne odnose z nekom drugim, če bi bilo zagotovljeno, da jih ne bodo nikoli ujeli. Je torej varanje nekaj povsem običajnega in normalnega?   

Razlogi in motivi za nezvestobo, s kom najpogosteje varajo? Kaj so razlogi, da ljudje vztrajanja ob partnerju, ki so mu nezvesti? Ali nezvestoba lahko celo kdaj ohranja...

"Cena je to, kar plačaš, vrednost je to, kar dobiš."

Kaj doživljamo kot vrednost, je to povezano z zaželenostjo? Kakšno ceno smo pripravjeni plačati za tisto, kar si želimo?

Občutek lastne vrednosti je povezan s tem, kako bomo postavljali "svojo ceno", pa naj gre za pogajanje o višini plače z delodajalcem, za določanje cene našemu izdelku ali storitvi ali pa za pričakovanja, katere potrebe naj bi zapolnili v partnerstvu. Koliko smo pripravljeni plačati - v denarju ali v samospoštovanju? 

Kako vredno...

Kdaj je partnerstvo transakcijsko in kdaj je skupno vlaganje?

Koliko in na kakšen način se tradicionalno partnerstva razlikuje od sodobnega? 

V  partnerstvu z vlaganjem v tri pomembna področja zadovoljujemo tri vrste potreb. Z vlaganjem v področje odgovornosti zadovoljujemo potrebo po varnosti.  Potrebo po ljubljenosti, intimnosti in spolnosti zadovoljujemo z vlaganje v področje ljubezni. Vlaganje v področje komunikacije pa nam omogoča zapolnjevanje potrebe po povezanosti in bližini. Od tega, kako vzajemno partnerja vlagata v ta področja, je odvisno njuno zadovoljstvo v partnerstvu.  

Če za zadovoljitev svojih potreb...

Zakaj je dotik tako zelo pomemben? Ga je mogoče nadomestiti s čim drugim? Bližina in dotik sta tesno povezana. Pomeni vsak dotik tudi bližino?  

Kaj pa sploh pomeni bližina? Govorimo o različnih vidikih bližine. Podobno je z dotikom. Kakšni vse so lahko dotiki?  Koliko bližine je zaželeno, zdravo, dovolj?  Se lahko zgodi, da je bližine preveč? 

Bližina in dotik sta naši primarni potrebi, z njima pa je mogoče tudi manipulirati, zato smo tu tudi zelo ranljivi, zlasti ko gre za čustveno manipulacijo. Izurjeni v tem so re...

V tokratni epizodi bomo razmišljali o ceni, vrednosti in nenadomestljivosti našega časa. Se vam pogosto zgodi, da nimata časa? Kaj najpogosteje vpliva na to, da vam zmanjka časa? Čemu bomo namenili ure in dneve svojega življenja? Postaja čas z leti vedno bolj dragocen? 

Vedemo se kot da imamo neskončno zalogo časa. Moramo biti res vedno vsem dosegljivi, na razpolago ...? Lahko čas razumemo tudi kot investicijo? Prodajanje in kupovanje časa.

S svojim časom lahko izkazujemo tudi ljubezen, je darilo, ki ga poklonimol drugemu. 

Kaj pa, če se zavemo, da smo del svojega časa izg...

Kako se spreminjajo ženske in moške vloge? Zadnje čase zasledimo trend novega konzervatizma vlog. Kje se ta najbolj kaže in kam ta vodi? Kako močno ekonomska moč posameznika vpliva na vlogo v partnerstvih, starševstvu, v službi, v družbi? Kaj pa se zgodi, ko je ženska recimo ekonomsko močnejša? Danes sploh še lahko govorimo o močnejšem in šibkejšem spolu? Ali si postajamo ženske in moški vedno bolj podobni, vedno bolj enaki? Je odnos do žensk, ki živijo same, drugačen kot do moških, ki živijo sami? 

Kdaj sploh lahko rečemo, da smo izstopili iz cone udobja? A vedno, ko si upamo, smo pripravljeni poskusiti nekaj novega, to pomeni, da smo že izstopili iz te cone? Kaj nas največkrat zadržuje v coni udobja, da se ne premaknemo? Ali morda v partnerstvu prevečkrat pričakujemo skupen izstop iz cone udobja, potem pa nastopijo težave, ko eden bi, drugi ne bi?

Do katere mere izpolnjujemo želje in pričakovanja drugih? Kaj pa, ko drugi od nas pričakuje več, kot smo pripravljeni narediti? A nam morajo želje, pričakovanja brati iz oči? A je v partnerstvu eden vedno bolj zlata ribica kot drugi? Kje so zdrave meje? Ali smo egoisti, ko rečemo NE!

Prvo epizodo bomo namenili užitku in iskali odgovor na vprašanje Ali smemo uživati?

Smo včasih v svojih željah in načrtih preveč skromni, si nečesa ne privoščimo, se nečesa ne lotimo, ker mislimo, da si tega nismo zaslužili, da nam ne pripada, da tako ali tako ne bomo zmogli?